Velika noč je eden najpomembnejših praznikov vseh kristijanov po svetu. A če vsi bolj ali manj slavijo isti čudež, so običaji po svetu zelo različni.

Kaj na veliko noč veleva tradicija, predvsem družinska, ne toliko verska? Ker je večino držav, tako vzhodnih, zahodnih, nerazvitih in razvitih, že pred davnimi časi zajela popolnoma tržno naravnana družba, je seveda zelo komercialno usmerjena tudi velika noč. Zato skoraj ves krščanski svet za veliko noč prodaja in kupuje čokoladna jajčka in zajčke, pošilja voščilnice in naroča cvetlične aranžmaje. Bolj zanimivi pa so ljudski običaji.

Velika Britanija, Severna Amerika in Avstralija
Oves in zajček
V Avstraliji, Severni Ameriki in v večjem delu Velike Britanije je praznik večinoma sekularizian, zato se večina družin drži le starih običajev – od barvanj jajc, do nedeljskega zajtrka, med otroki pa je predvsem priljubljeno iskanje jajčk, ki jih odrasli prej skrijejo okoli hiše.

Na Škotskem imajo tudi tako imenovani Maundy Tuesday ali sveti torek, ko se slavi dan, ko je Jezus svojim apostolom umil noge. Torek je bil nekoč tudi 'ovseni dan', saj so pred stoletji kmetje svoj pridelek, ponavadi oves, metali v morje ter zraven recitirali molitev in prošnjo za rodno zemljo.

Večina Američanov sicer obišče nedeljsko mašo, popoldne pa se udeležijo katere od velikih družinskih pojedin. Veliko družin za veliko noč peče na žaru, zlasti Avstralci in Američani, za sladico pa jejo hot cross buns, nekakšno različico naših buhteljnov.

Zakaj velikonočni zajec?
Zajci so simbol rodnosti in jih zato povezujejo s pomladjo. Prve velikonočne zajčke so iz testa naredili Nemci v 19. stoletju.

Belgija
Tiha nedelja
Belgijci sicer ne izstopajo posebej od velikonočne tradicije zahodnih držav, zanimivo pa je njihovo izročilo, da rimski zvonovi skupaj z velikonočnim zajčkom prinesejo velikonočna jajca. Zgodba pravi, da zvoni vseh cerkva po svetu zapustijo svoj 'dom' in jo mahnejo v Rim, zato oni velikonočni nedelji pravijo 'tiha nedelja' ali Stille Zaterdag, saj so takrat vsi zvonovi v Rimu.

Rusija
Škrlatni greh in nohti
Tam imajo izredno zanimive običaje. Otroci na primer lahko za veliko noč jajca barvajo samo z rdečo barvo. Ta namreč simbolizira Kristusovo kri. Jajc pa ne smejo razbiti ob trdo površino, ampak se morajo olupiti z nohti, da se ob tem ves čas spominjate Kristusove smrti.

Slovaška
Za pamet, lepoto in zdravje!
Praznovanje pomladi se prične že na pepelnično sredo, ki jo na Slovaškem imenujejo grda sreda in jo zaznamuje post. Sledi zeleni četrtek, ko se na družinski mizi bohotijo zelene jedi, pripravljene iz špinače ali kopriv. Tudi na veliki petek se je mesa treba vzdržati, zato pa so priprave na praznik toliko bolj vesele. V soboto in nedeljo dekleta pripravljajo jedi, ki se ne razlikujejo veliko od tipičnih slovenskih – nepogrešljive so pisanice, potice, šunka ter seveda hren.

Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta morda nekoliko manj. Že od nekdaj namreč verjamejo v očiščevalno moč vode in se veselijo prav posebnega obreda, ki ga 'zakuhajo' dekletom.  Moški družinski člani jih namreč za zdravje, lepoto in pamet polijejo s hladno vodo, v sodobnejših časih jih položijo kar v banjo in izdatno oprhajo, potem pa se odpravijo na pot do prijateljev in širše družine, kjer dekleta in žene 'osrečijo' na podoben način. S seboj vzamejo korobače, s katerimi pripadnice nežnejšega spola našeškajo, one pa jim, ker so jim prinesli zdravja, nanje zavežejo barvne pentlje, jih pogostijo s pijačo in jedačo, v dar jim poklonijo pisanice, velikokrat pa simbolično tudi nekaj denarja.

Skandinavija
Umori in tek
Norvežani imajo zelo zanimivo tradicijo! Skoraj vsi na velikonočno nedeljo množično tečejo na smučeh in v krogu družine barvajo jajca. Sodobni trend pa veleva, da se za veliko noč rešujejo nepojasnjeni umori. Tako vse največje televizijske hiše vrtijo kriminalne in detektivske zgodbe na primer Poirota, Agathe Christie, revije objavljajo zgodbe, pri katerih morajo bralci ugotoviti, kdo je storilec kriminalnega dejanja, izide pa tudi veliko novih knjig. Celo na embalaži mleka so objavljene zgodbe o nepojasnjenih umorih.

Na Finskem, Švedskem in Danskem tradicija seveda vključuje barvanje jajc, otroci pa se oblečejo v čarovnice in po hišah prosijo za sladkarije. Na sveto nedeljo je ponavadi na mizi losos, ob njem pa veliko krompirja in seveda jajca.

Bolgarija
Baba Marta in pomlad
Pomlad praznujejo 1. marca s praznikom baba Marta (babica Marta). Ne ve se natančno, koliko je običaj star, a najverjetneje več kot tisoč let. Simbolizira konec mrzle zime in prihod pomladi. Že pred marcem si ljudje podarjajo z belo in rdečo nitko dvojno prepletene cofke – lutke, ki jim ponekod rečejo martenka, ponekod pa martenica. Ti naj bi prinašali srečo in zdravje. Ljudje si jih 1. marca zavežejo okrog zapestja ali pripnejo na oblačila ter drug drugemu želijo srečo in zdravje s pozdravom: Čestita baba Marta (Srečna baba Marta). Ime Marta izhaja iz meseca marca. Prvega marca cofke prevežejo na drevesa, dokler ne vidijo prvih lastovk, ki se vračajo z juga.

Po stari zgodbi rdeča barva simbolizira kri, po nekaterih sonce, ki bo vedno močneje sijalo, bela pa čistost snega. Podarjanje martenice ti daje občutek, da lahko zelo kmalu pričakuješ pomlad, saj prihod štorkelj to obeta.

Indija
Februarja je vasant panchami
v Indiji je zelo pomemben praznik vasant panchami, hindujski festival, ki slavi Saraswati, boginjo znanja, glasbe in umetnosti. Med praznovanjem majhne otroke naučijo prvih besed, častijo boga ljubezni Kamadeva. Ljudje se na ta dan ponavadi oblečejo v rumena oblačila in jedo rumene slaščice. Gospodinje pripravijo sladice, največkrat lapsi ali ladu.

Holi – praznik barv
22. marca v Indiji praznujejo tudi holi – praznik barv. Ljudje ves dan hodijo po ulicah in se z znanci in prijatelji obmetavajo z naravnimi barvami. Ulice so pisane in obarvane.

Judje in pasha
Praznik svobode
Judje imenujejo veliko noč pasha ali pesah. Praznujejo jo le nekaj dni pred ali po katoliški veliki noči, odvisno od lune. Praznuje se v spomin na to, da je Mojzes odpeljal Izraelce iz egiptovskega suženjstva (o tem govori znameniti hollywoodski film Deset zapovedi). Praznovanja traja sedem dni.

Teh sedem dni se ne je kvašenega (kruh, pivo, testenine), ker ko so Judje bežali iz Egipta, niso imeli časa, da bi počakali, da bi testo vzšlo. Prav od tu prihaja najbolj znana kulinarična posebnost tega praznika – nekvašen kruh ali maces, ki je še najbolj podoben našim mlincem.

Na prazničen večer, ki se mu reče seder pesah, se zbere vsa družina in je praznično večerjo, ki traja nekaj ur (to je ta obred, ki so ga praznovali Jezus in njegovi učenci za zadnjo večerjo). Ob njej berejo posebno besedilo (Hagada), ki opisuje odhod iz Egipta. Jedi, ki so na praznični mizi: maces in vino, jajca, hren, grenke zeli (v spomin na grenkobo suženjstva) in poleg teh obrednih jedi še goveja ali piščančja juha z nekvašenimi cmoki, jagnje, govedina ali piščanec in nekje tudi nadevana riba, ki se ji reče gefilte fiš (torej nadevana riba).

Argentina
Sonce, dež in zemlja
V Argentini se najdaljše in največje praznovanje začne šest tednov pred velikonočnimi prazniki in se seveda imenuje Carnival. Vsaka regija ima svoje posebne praznične običaje. Vse se dogaja v znamenju tradicionalnih oblačil, na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. Po pripovedovanju naj bi bilo najbolj veselo v provinci Salta, kjer ljudje neumorno plešejo in pojejo.

V državah Južne Amerike pa je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznuje kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa strežejo brezplačno rdeče vino. Veliki finale se zaključi z razkošnim ognjemetom. Praznik naj bi opominjal ljudi, da so njihova življenja odvisna od sonca, dežja in zemlje.

Vir: Velikonočna kuhinja

NE PREZRITE VELIKONOČNE PONUDBE!

DARILNE VREČKE, VELIKONOČNE ČESTITKE IN DARILA ZA NAJMLAJŠE!

http://www.emma.si/sl/izdelki/velika_noc/

Za hitrejši kontakt do nas kliknite na:
http://www.emma.si/sl/kontakti/